Zunaj je sneg, nič ne kaže, da se bo delo na vrtu kmalu začelo. Začenja pa se naše planiranje, kaj bomo letos dobrega vzgojili.
Ena od naših najljubših vrtnin je vsekakor paradižnik. Vsako leto ga pridelamo zelo veliko in občasno preizkusimo tudi kakšno novo sorto.
Slovenci smo res vrtičkarski narod in zakladnica znanj. Zakaj bi odkrivali toplo vodo in včasih veliko časa namenili tuhtanju, kaj in kako posaditi, ko pa se lahko povežemo in izmenjamo znanja.
Tako sem se spomnila na našo prijazno sokrajanko, ki ima zanimive sorte paradižnika in njihovo vzgojo v male prstu. Prijazno mi je namenila čas in podarila nekaj semen paradižnika, ki jih sama vzgaja. Poklepetali sva še o tem, kako pridelujeva zelenjavo, kako je kaj delo na vrtu, da nikoli ni dovolj časa, pa seveda, kako pridelujeva paradižnikovo mezgo.
Najlepše sem se ji zahvalila za klepet in si obljubila, da bom letos pa res shranila vsa semena in to po pravilnem postopku, da bodo res zdržala do naslednje sezone. Pa povabila sem jo na naš vrt, če ji kdaj zmanjka kakšne zelenjave. Kar sicer dvomim, saj ima velik vrt tudi sama:)
Tako da, dragi prijatelji, potrkajte pri sosedu. Morda pa imajo kakšno zanimivo seme za izmenjavo, izmenjajte si modrosti o vrtnarjenju.
O paradižniku pa več v poletnih mesecih, ko bomo lahko pokazali rezultate in ali je bila predaja znanja plodna:)
